Danes bomo spoznali novo rastlino in sicer drevo lapisor. Njegovo ime izhaja iz latinščine, saj lapis pomeni po latinsko kamen. Gotovo se vam zdi nenavadno, da so ga poimenovali po kamnu, vendar kot bomo kasneje spoznali je to ravno njegova najizrazitejša lastnost.

 

Odkrila ga je rastlinoslovka Olga Berovich v Romuniji. Zanimivo je, da ga pred njo ni videl noben bunkelj, pa čeprav ga je odkrila šele leta 1822. Ugotovili so namreč, da ima to drevo posebno sposobnost zamaskiranja, da ga bunkeljni ne vidijo. Drevo lahko doživi starost tudi do trideset tisoč let.

 

Njegova najbolj prepoznavna lastnost je kamen. Lapisor ima namreč v svoji krošnji kamenje, iz katerega potem rastejo listi. Kamenje se na krošnji razvije s pomočjo čarovnije, ki jo premore drevo samo. Namenjeno je temu, da se lahko drevo skrije pred nezaželjenimi mimoidočimi. Vsem, ki se jim drevo ne želi pokazati, vidijo namesto njega le kup skal, ki spominjajo na manjši osamelec. 

 

Drevo uspeva po celem svetu, razen v najbolj polarnih delih sveta. Ker so čarovniki ugotovili za njegovo sposobnost krinke, so iznašli urok imenovan ostende te, s katerim drevesu odvzamemo krinko in se pokaže v pravi luči. Zapomniti si moramo, da lahko drevo, kot je v resnici, vidi le človek, ki je urok izrekel.

 

Lapisor je ponavadi velik od približno deset do štirideset metrov. Listi so jajčastih

oblik in so zeleni. Pozimi vedno odvrže vse liste, zato takrat zgleda skoraj identičen

svoji obliki v zamaskiranem stanju.

 

Drevo lahko gojimo tudi doma, vendar se ga lahko goji le s posebnim urokom, ki naredi

lapisorja zelo majhnega. V tem primeru zraste največ do enega metra. Ta način vzreje so

začeli, zaradi nevarnosti velikih dreves te vrste. Drevo se namreč, ko je staro, sesede. Vso

kamenje, ki je na njem torej pade na tla. Tako je prvo odkrito staro drevo ubilo Olgo Berovich,

saj je doseglo ob njegovem odkritju starost treh tisočih let in začelo odmirati. Olga se ni uspela rešiti, saj je bilo kamenja enostavno preveč, da bi se mu lahko izognila. Danes ima postavljen v 

romunski čarovniški četrti spomenik.

 

Za rast ne potrebuje veliko vode. Da lapisor "odraste" potrebuje vsaj deset tisoč let, saj raste zelo počasi. Njegovo seme je  majhno in tudi, ko se rastlina začne razvijati sprva zgleda bolj kot kakšna travniška rastlina, kot pa drevo. Oleseni šele po desetih letih rasti.

 

Tudi ko rastlino gojimo doma, potrebuje za rast toliko časa, zato se moramo zavedat,

da je po vsej verjetnosti ne bomo nikoli videli v odrasli različici.

 

To je za danes vse, vas pa že čaka nova domača naloga!